Odprava v Laos 2016
International Cave Expedition LAOS 2016 je potekala v osrednjem Laosu provinci Khammouane, Thakhek in Lak Sao od, 19. januarja do 10. februarja 2016. Udeležilo se je sedem jamarjev iz štirih državi: Liviu Valenas (Nemčija), Dr. Petar Beron (Bolgarija), Alfred Walther (Nemčija ), Volker Dorausch (Nemčija), Gerhard Osswald (Nemčija) , Christian Lüthi (Švica) in Marjan Vilhar (Slovenija). beri dalje
Izkoristi GPS na telefonu
Dandanes ima marsikdo mobilni telefon z GPS sprejemnikom. Žal pa je na prenekaterem telefonu GPS sprejemnik zgolj prisoten ne pa tudi izkoriščen. Tak je tudi moj prvi telefon z GPS sprejemnikom, kjer GPS funkcija zgolj izpiše koordinate kar bi recimo prišlo prav, če bi izgubljen v gozdu klical pomoč, kaj več pa ne. No, priznati moram, da je na telefonu tudi Google maps, ki pa ima zelo omejeno funkcionalnost ter zahteva pretok podatkov kar pomeni stroške in neuporabnost na območjih brez GSM signala. A stvari k sreči niso tako črne. beri dalje
10 let odkritja nadaljevanja Čehi 2
Najgloblja jama Kaninsko – Rombonskih podov, najgloblja v Sloveniji, in pred desetimi leti 12. na svetovni globinski lestvici je bila jama, imenovana ČEHI 2 z globino 1.380 m. Vhod so leta 1991 odkrili češki, pozneje pa so pobudo prevzeli italijanski jamarji, ki so do leta 1993 prodrli 1.370 m globoko in skoraj 4.000 m daleč v masiv Rombona. V svoji štirinajst dni trajajoči ekspediciji so ukrajinski jamarji odkrili nov splet rovov, ki jih je pripeljal na globino 1380m. Poleti 2001 je v Jamarskem klubu Borovnica dozorela ideja, da v tej jami organiziramo nove raziskave, ki naj nas pripeljejo čim bliže rekordni znamki. Eden od razlogov za odločitev, zakaj ravno Čehi 2, je bil ta, da do takrat v tej jami in na takšni globini slovenski jamarji še niso delovali. beri dalje
Bojanova jama
Predjamski sistem je dolgo veljal za drugi najdaljši jamski sistem v Sloveniji in še vedno bije boj za obstanek na drugem mestu. O njegovem nastanku je bilo povedanega že veliko, nesporni dejstvi sta, da ga je izoblikovala ponikovalnica Lokva in da so podzemne vodne poti neposredno povezane z Vipavsko dolino. Povezava med Predjamskim sistemom in Vipavsko jamo (izviri reke Vipave) je bila domnevno ugotovljena že v 19. stoletju s pomočjo lesne žagovine, po drugi svetovni vojni pa so z uporabo strokovnih metod to povezanost tudi dokončno potrdili.
Izjemen podzemni potencial Predjamskega sistema z zaledjem, privlači številne generacije slovenskih jamarjev, ki njeno nedrje raziskujejo že več kot sto let. Pri teh raziskovanjih smo pomembno vlogo odigrali tudi postojnski jamarji zbrani v Društvu za raziskovanje jam Luka Čeč. Sistem za Predjamskim gradom obsega 13 km podzemnih rovov, z novimi odkritji v letu 2009 pa z gotovostjo trdimo, da presega 14 km. V mesecu marcu 2009 smo tako člani DZRJ Luka Čeč po več letih raziskovanj, povezali Bojanovo jamo z Jamo pod Predjamskim gradom. beri dalje
Lenčkova jama
Pisalo se je leto 2005, ko smo člani Društva za raziskovanje jam Luka Čeč po dolgih, bolj ali manj sušnih letih ponovno doživeli »svojih pet minut«, saj smo na dobro raziskanem področju okoli Predjame odkrili jamo, dolgo skoraj 1 km.
Ob dejstvu, da se vode iz Predjamskega podzemlja stekajo v Vipavsko dolino, in vedoč, da je Nanoško-Hrušiško zaledje jamarsko izjemno zanimivo, smo v društvu sklenili, da se v prihajajoči zimi posvetimo raziskovanju jam na tem območju. Ob natančnejšem pregledu topografskih kart in leg Predjamskega podzemnega sistema ter Vipavske doline smo sklepali, da bi morali podzemni rovi Predjame potekati tudi pod Črnjavsko dolino, zato smo širšo okolico omenjene doline izbrali za cilj bodočih raziskovalnih akcij.
Opremljeni z markirnimi spreji smo se januarja in februarja potikali po Črnjavski dolini in med snežno odejo označevali kopne, oziroma »predihane« skalne razpoke. beri dalje