Odprava v Albanijo 2010

Kategorija: Aktivnosti Objavljeno: ponedeljek, 30 avgust 2010

Poletne jamarske odprave v tujino postajajo že kar tradicionalne. Pred leti smo raziskovali v črnogorskih Prokletijah lani pa smo člani DZRJ Luka Čeč skupaj s tržaškimi jamarji Commissione Grotte Eugenio Boegan prvič raziskovali v Severnih albanskih Alpah (alb. Bjeshkët e Namune). Pogorje Hekurave ima veliko neraziskanih jam, ki kar kličejo po novih odkritjih. Letošnja jamarska odprava je potekala med 13.8. in 29.8., kjer smo raziskovali tri večje jame (Shpella e Zeze, Shpella e Mark, Shpella e Boshit). Navkljub pomanjkljivi organizaciji smo v omenjenih jamah skupno raziskali več kot kilometer novih rovov.

Udeleženci odprave:

13.8 - 28.8. Marjan Vilhar, Ivo Sedmak, Matjaž Milharčič (vsi DZRJ Luka Čeč), Mitja Mršek (JD Rakek), Federico Delponte, Adriano Balzarelli, Piero Gherbaz (vsi CGEB), Viky (GGB)
16.8. - 23.8. Boris Šajtegelj (Speleos - Siga Velenje), Marjan (biolog iz Skopja)
19.8 - 29.8. Matej Mihailovski, Miha Staut, Ines Klinkon (vsi JK Železničar), Riccardo Corazzi, Louis Torelli (oba CGEB), Rok Stopar, Robert Grilc-Čevap (oba JD Dimnice), Luca Zini (geolog iz Univerze v Trstu)

13.8.2010 V petek zvečer smo se podali na pot.
14.8.2010 Po celi noči vožnje smo se v soboto prebili do Shkodra.
Do Lekbibaja je še dolga pot.
Nekje na pol poti smo si provoščili pojedino v presenetljivo urejenem gostišču.
V času komunizma so hidroelektrarne gradili na veliko.
Akumulacijsko jezero Komani.
Sonce se spušča. Gremo naprej.
15.8.2010 V nedeljo zjutraj smo v Lekbibaju naložili konje.
Vsega skupaj smo potrebovali 9 konjev.
Dolga pot proti Querecu.
Prvi postanek.
Domačini imajo vodo iz višjih izvirov speljano do vrtov.
Mi pa se dvigamo, spuščamo...
Vmes smo se ločili od konjev. Starejša domačinka nas je pospremila dobršen del poti do konjev.
Odstranjevanje ovire s poti.
Zapuščena domačija s prijetno hladnimi prostori.
V gospodarjevi sobi pa lepo okrašen strop z grbom (24. MAJ 1944)
Prispeli smo do bivaka pri Querecu. Blizu je potok s pitno vodo, ki pa ima 5°C.
Jedilnica in kuhinja v senci dreves. Na soncu je nevzdržno.
Električne naprave polnimo z zložljivimi sončnimi celicami. Stvar deluje!
16.8.2010 V ponedeljek smo šli v jamo 'Shpella e Zeze' (Črna Jama). Na poti se je odprl pogled na bivak (spodaj pri rečni strugi)
Težko prehodno pot do jame smo najprej očistili.
Vhod v Spello e Zeze.
Gremo v jamo.
Italijanska ekipa je širila ožino v fosilnem rovu.
Marjan se je splazil preko luže v ožini. Za ožino so naslednji dan našli še 60m rovov.
17.8.2010 V torek sta nas obiskala Boris in Marjan.
Marjan je biolog in preučuje pajke, ki jih nabira na terenu.
Popoldan smo šli spet v jamo splezat kamin in izmerit nadaljevanje v desnem kraku. Namerili smo cca120m, rov pa se zaključi s sifonom.
Nazaj grede smo malo slikali.
18.8.2010 Sredo smo si vzeli za snemanje in slikanje v jami.
19.8.2010 V četrtek smo se namenili v sosednjo vas Curaj Eperm, da preverimo kako je s konji za transport. Še en pogled proti bivaku.
Pot preko hriba nismo našli in smo hodili po občutku oziroma po 'frašju'
Za hrbtom se nam je odprl pogled na Shpello e Zeze.
Prispeli smo nad Curaj Eperm.
Čakamo italijansko ekipo iz društva 'Gruppo Spelologico Faentino', ki naj bi bila po besedah domačinov nastanjena tu.
Ko smo se z Faentini srečali smo spoznali, da so konji že dve uri na poti do našega bivaka.
Urno smo zapustili Eperm, da nas ne ulovi tema. K sreči je Mitja ostal v bivaku in naložil na konje tudi našo opremo.
20.8.2010 V petek smo se zopet podali v Eperm. Tokrat smo ga zagledali z drugega prelaza.
Pri spustu do vasi smo se prebijali skozi gosto poraščene zapuščene vrtove (grmovje, robide, koprive...)
Faentini so nam v hiši kjer so bili nastanjeni odstopili sobo, kjer smo najprej dve uri uživali v miru in hladu.
Viktorio, občasni paznik hiše
Vzdrževane domačije so redke.
Tudi cerkev je že videla boljše čase.
Pokopališče. Stoletniki tu niso redkost.
V bližini pa tolmun z zelo mrzlo vodo.
Konji so tu edino prevozno sredstvo. Do Eperma namreč ni kolovoza.
Tokrat smo na odpravo prvič vzeli tudi spodobno HD kamero, kar se je izkazalo za koristno in zabavno.
21.8.2010. V soboto smo šli s Faentini do Shpelle e Mark.
Tudi pot do jame je bolj ko ne zaraščena.
Vodič do Shpelle e Mark je bil domačin Mark osebno (levo)
Priprave na obisk jame.
Poligon do sedaj raziskane jame je bil cca 150m s 7 metrsko stopnjo nekje na polovici.
Do tedaj neraziskano nadaljevanje jame smo izmerili.
Spustili smo se tudi 40m globoko v brezno, ki se nadaljuje. Žal pa nam je zmanjkalo vrvi in časa.
Mogoče se še vrnemo.
Povratek po po zaraščenih pobočjih.
Mark se je pri vasi poslovil.
22.8.2010 V nedeljo smo krenili proti Shpelli e Boshit. Zaradi dolgotrajnega dostopa do jame smo s seboj vzeli opremo le za dva jamarja in nekaj vrvi in sidrišč.
Prvi postanek. Pobočje z jamo je še daleč.
Malica
Vodič do jame je bil Martini (desno)
Po šestih urah končno pri jami.
Utrujenost.
23.8.2010 V ponedeljek smo se razgledovali po hribih nad jamo.
Našli smo snežišče. V ozadju dolina Valbona.
Iz starega snega smo prekuhavali vodo.
Popoldan sta se Marjan in Adriano podala v Shpello e Boshit. Na vhodu je jama dokaj vetrovna, kar je očitno značilno za jame na tem območju.
Zaradi minimalne opreme nista prišla daleč. Jama se nadaljuje in jo bo treba še obiskati.
24.8.2010 Torek. Danes zapuščamo pobočja Boshita.
Sonce bo kmalu tu.
Čaka nas dolga pot. Več kot pojemo, lažji bodo nahrbtniki.
Pasemo se na malinah.
V nižjih predeli smo se zopet prebijali skozi grmovje.
Ni več daleč.
Tek z nahrbtnikom prek ovir.
Zasedba v bivaku je bila številčnejša. V petek so namreč prišle okrepitve med njimi Čevap in Rok (levo in na sredi)
25.8..2010 V sredo smo šli po preostalo opremo v Eperm. Še prej pa po dva konja do najbližjega domačina.
Ni šlo, da ne bi par krat nazdravili.
Še prijateljska tekma v nogometu.
Škoda konjev, da bi hodili prazni.
Zvečer sva se z Marjanom odpravila poslikat vhodno dvorano Spelle e Zeze.
26.8.2010. V četrtek se je prva skupina odpravila nazaj v dolino.
27.8.2010 Petkovo jutro smo počakali na pomolu in se vkrcali na trajekt in se odpeljali po akumulacijskemu jezeru Komani.
Vožnja s trajektom je neprimerno boljša, kot vožnja po ovinkih ob jezeru.
Marijin kip pri pristanišču.
Vožnja po Skodru.
Drzni kolesar.
28.8.2010 Po prvi v posteljah prespani noči smo si privoščili še malo morja v Radovčičih.
Zvečer pa smo bili vse bližje domu.