Tabor na Kaninskih podih

Kategorija: Aktivnosti Objavljeno: torek, 02 avgust 2016 Napisal: Matjaž Milharčič

Na Kaninskih podih se vse od postavitve bivaka (pa tudi že prej) vsako poletje odvijajo jamarski tabori. Letošnji se je začel drugega avgusta, udeležila pa sva se ga tudi dva člana DZRJ Luka Čeč.
Na Kaninskih podih je veliko nedokončanih jam prav tako se pa še vedno odkrivajo nove. Potemtakem ne preseneča, da na Kaninskih podih prirejajo svoje tabore številna društva in celo tuji jamarji. Tako so nekaj dni hkrati potekali tabor pri bivaku JZs, tabor v novomeškem spodmolu, tabor DZRJLJ pri Vrtiglavci in tabor poljskih jamarjev pri ruševinah stare koče Petra Skalarja.
Obljudenost jamarskega bivaka je bila zelo dinamična saj so jamarji venomer prihajali in odhajali. Mi smo se navkreber odpravili v torek zvečer...

Z naloženim defenderjem smo se odpeljali po žičniški poti dokler je šlo. Naprej pa peš.
Rana ura, zlata ura je rekel nekdo. Mi ne. Spali smo do devete.
Prvi dan smo se odpravili v 200m globoki Huevos v neposredni bližini bivaka.
Za vstop v Huevos je bilo potrebno razbijati skale že na površju.
Termometer nekje na globini 50m
Na koncu brezna "Nije nam hladno" skozi neprehodne ožine piha močan prepih.
Bistvenega napredka tokrat nismo dosegli, so pa v dneh za tem v jamo šli tudi drugi jamarji.
Za jame na Kaninskih podih značilna fosilna plast.
Četrtek dopoldan. Zaradi nepredvidljivega števila jamarjev smo pred bivakom napeli tendo.
Nato smo šli vsak po svoje. Eni v Huevos, drugi do terenca po dodatno opremo, midva z Marjanom pa sva šla raziskat brezno pri jami Vstala Primorska.
Do jame sva sledila Robertu.
Pri ruševinah stare koče smo srečali poljske jamarje.
Priprave na vhodu v jamo.
Izvedba prvega sidrišča.
Žal sva kmalu dosegla dno jame in začela z meritvami.
V jami se še dobro drži sneg, prepiha pa ni čutiti nikjer.
Je pa vhod v jamo dokaj impozanten.
Nazaj grede sva lovila zadnje žarke sonca.
Petek je bil deževen in večino časa smo preživeli v bivaku.
Proti večeru pa smo vseeno zapustili bivak
in se podali na 15 minutno pot do novomeškega bivaka.
Novomeščani so si v spodmolu uredili prijeten bivak.
Zvečer smo si omislili čevape, iz doline pa so prispeli še trije jamarji.
Sobota dopoldan. V bivaku ni bil nihče ne lačen ne žejen.
Zopet smo šli vsak po svoje, z mojim soimenjakom pa sva šla poglead Mrškovo jamo "Rakek Roll" lučaj od bivaka.
Jamo sva opremila, a na 30m globine ugotovila da brez širjenja ne bo šlo naprej.
Popoldan so do bivaka prispeli še štirje jamarji. Bivak je zgleda dobra lokacija za preučevanje "kemtrejlsov" :)
Tik preden sem se spustil v dolino, sta prišla še dva obiskovalca z ljubljanskega tabora.